Omemba: Janusz Kica

»V iskanju izgubljenega jezika je zgodba o nezanesljivosti spomina. Spomina, ki nas zapušča, spomina, ki nas zavaja, spomina, ki nas razdvaja. To je zgodba o nekoč in o danes, o preteklosti, ki ji ni uspelo postati preteklost, in o sedanjosti, ki jo duši preteklost.«

»Vse delo temelji na tem, da smo vsi posamezniki, da gledamo na svet vsak iz svoje perspektive, da imamo zelo različne poglede na stvarnost in zgodovino in to je izvor konflikta.«

»Lik, ki ga igram, mi je zelo daleč, ker govori o meji, želi mejo, poudarja italijansko nacionalnost, precej drugače, kot jo razumem jaz.«

»Verujem v to, da gledališče raziskuje samega sebe, gledališče je še vedno v kondiciji, ker vidim, da je toliko ustvarjalcev in kreativnih ljudi, ki želijo ustvarjati. Ne nastopati, ampak ustvarjati.«

»Trdo smo delali, ni nam šlo za nič drugega, kot da ustvarimo dobro predstavo, da je sveža. To je bilo vse, nobene druge ambicije nismo imeli.«

»Oder je res magičen prostor, kjer se vse drugo izgubi.«

»Sreča je to, ko vidiš, da je gledalec zadovoljen, to je nam največje darilo.«

»Meni je delo absolutna rešitev, delo me izjemno veseli in izjemno me zanima.«

»Najbrž je dovolj že to, da se vsaj trem, štirim posameznikom med gledalci med predstavo zgodi kaj lepega ali pa se jim porodi kakšen premislek o sebi.«

»Treh predstav brez sodelovanja Evropske prestolnice kulture sami ne bi zmogli izvesti.«

»Ta tematika je po njenih besedah zelo aktualna, a ker je intimna, je še vedno velika tabu tema.«

»Predstava prinaša komičen komentar na čas hitrih odnosov, ki človeka puščajo neizpolnjenega.«

»Predstava med drugim preizprašala sodobne teme, kot je denimo umetna inteligenca v kontekstu telesa in njegovega doživljanja tega fenomena.«

»Predstava temelji na avtorski improvizaciji, predstavila pa bo mesto Novo Gorico, na katero me vežejo otroški spomini.«

»Čeprav smo Slovenci in Italijani že 20 let del iste Evropske unije, meje med slovenskim in italijanskim svetom še vedno obstajajo.«

»Komedija ima tako humorno kot tudi melanholično in žalostno plat, njeno splošno vprašanje pa je, kaj je ljubezen.«

»Komedija je posebej primerna za ansambel ljubljanske Drame, saj so v središču te Shakespearjeve komedije prav igralci, s katerimi 'vse stoji ali pade'.«

»Komedija v prevodu Milana Jesiha prinaša preplet treh zgodb, prek katerih se je avtor po besedah ravnateljice SNG-ja Drama Ljubljana Vesne Jurca Tadel poigral z nepredvidljivostjo in neulovljivostjo ljubezni, njenimi različnimi oblikami in 'kaj se vse z njo lahko zgodi'.«

»Predstavljalo poseben izziv to, da je morala biti glasba hkrati 'slišna in neslišna' ter dajati tako melanholičnost kot komičnost predstave.«

»Igra Norca, ki je nekakšen Shakespearjev alter ego.«

»Verze iz Shakespearjevega Soneta št. 7 v prevodu Janeza Menarta je uglasbil Joži Šalej, tudi korepetitor v predstavi.«

»Vsak ima svojega Čehova, tako vsako obdobje kot tudi režiser in gledališki ansambel.«

»Najteže pri postavitvi na oder pa je, da naj bi vse bilo videti preprosto, a je najtežja prav preprostost.«

»Pridem, vidim, ne morem nič in grem.«

»Vse bo ostalo, kot je bilo.«

»Jelena, ki ni junaška, je pa človeška, zaveda, da ni srečna, a nima poguma, da bi se odločila za spremembo.«

»Ta ne pozna počitka, ga požira delo, kar so lahko tudi njegove osebne izkušnje, sam lik pa poleg črnogledosti prevevajo tudi sekunde optimizma.«

»Travma pripada mnogim žrtvam, ki hodijo med nami. Zato sem v vlogo vstopil z blagostjo in ponižnostjo pred vsakim, ki se mu je to dogajalo ali se mu še dogaja.«

»Ljudje velikokrat ne verjamemo resnici.«

»V pretresljivi družinski drami nepovratno poškodovanih eksistenc z večplastno, tankočutno in celovito interpretacijo pooseblja njeno trpko središče – oblastno, zajedljivo ter od alkohola in tablet odvisno mater, ki tudi ob neposrednem soočenju z minljivostjo ostaja ujetnica svojih demonov in širi spiralo psihičnega nasilja med svoje bližnje.«